I.                   BESEDILO ČLENOV

ZAKON O MALEM DELU

Splošno

1. člen

Ta zakon določa pogoje za opravljanje malega dela, način posredovanja malega dela, pogoje in način pridobitve dovoljenja za posredovanje malega dela, plačilo in obveznosti delodajalcev, dajatev iz malega dela ter način poročanja, vodenja evidenc, spremljanja izvajanja in nadzor.

Pojmi

1. člen

(1)   Malo delo je plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

(2)   Med druge neaktivne osebe se po tem zakonu štejejo oseba, starejša od 15 let, ki:

-          nima statusa dijaka ali študenta,

-          ni upokojena,

-          ni zaposlena,

-          ni samozaposlena,

-          nima statusa kmeta,

-          ni prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba,

-          ni edini družbenik zasebne družbe ali zavoda;

-          ni družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je v preteklem koledarskem letu iz naslova udeležbe v dobičku prejel znesek, ki presega povprečno višino minimalne plače v Republiki Sloveniji za to leto in ni vključen v obvezna socialna zavarovanja niti ni v nobenem pravnem razmerju, ki mu nalaga obveznost vključitve v ta zavarovanja.

(3)   Pooblaščena organizacija za posredovanje malega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacija) opravlja dejavnost posredovanja malega dela, na podlagi pridobljenega dovoljenja ministrstva, pristojnega za delo.

(4)   Dajatev iz malega dela je dajatev, ki jo plača delodajalec in je namenjena za financiranje štipendij, izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov, za delovanje organizacij študentov in upokojencev, izvajanje projektov, namenjenih študentom in upokojencem, izvajanju aktivne politike zaposlovanja ter za podporo evidentiranja in spremljanja malega dela.

(5)   Za nevladno organizacijo se po tem zakonu šteje pravna oseba, ki je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-          je ustanovljena s pravnim ustanovitvenim aktom,

-          katere cilji so promovirati dobrobit družbe z naslavljanjem družbenih in pravnih problemov in poskusom igrati enako vlogo v razvoju in napredku civilne družbe kot druge demokratičen institucije.

-          niso ustanovljene zaradi osebnih koristi ali pridobivanja dobička;

-          so neodvisne od Vlade RS, drugih organov oblasti, političnih strank ali gospodarskih organizacij;

-          se ne ukvarjajo z uresničevanjem gospodarskih interesov svojih članov.

Omejitev malega dela

1. člen

(1)   Za malo delo se šteje plačano začasno in občasno delo študentov in dijakov ter upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 14 ur/teden.

(2)   Študent ali dijak lahko malo delo opravlja tudi več ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne sme preseči dovoljenega obsega ur iz prejšnjega odstavka, preračunanega na  letni obseg ur, kar znese 728 ur.

(3)   Posameznik lahko malo delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči zakonsko predpisane omejitve glede števila ur in višine plačila za opravljanje malega dela.

(4)   Pri delodajalcu lahko naenkrat opravlja malo delo toliko oseb, da njihovo število ne presega 30 % vseh redno zaposlenih pri tem delodajalcu. Pri delodajalcu, ki zaposluje vsaj 1, vendar manj kot 5 delavcev, lahko malo delo opravlja le ena oseba, pri delodajalcu, ki zaposluje od 5 so vključno 9 delavcev, lahko malo delo opravljata dve osebi.

(5)   Ne glede na prejšnji odstavek omejitev števila oseb, ki pri delodajalcu opravljajo malo delo, ne velja nevladne organizacije.

(6)   Malo delo se ne sme opravljati na sistemiziranih delovnih mestih oz. na delovnih mestih, kjer se delo trajno opravlja v obsegu več kot 14 ur/teden.

(7)   Za malo delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti ter o odškodninski odgovornosti. Za malo delo se upoštevajo tudi predpisi varnosti in zdravja pri delu.

(8)   Malo delo lahko opravljajo tudi študentje tujih univerz, ki opravljajo študijske obveznosti v Republiki Sloveniji.

(9)   Malo delo se lahko opravlja tudi v okviru študijskih obveznosti kot praktično usposabljanje z delom.

(10)           Brezposelne osebe morajo o opravljanju malega dela obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Opravljanje malega dela ne sme ovirati brezposelne osebe pri izpolnjevanju njenih obveznosti, ki so določene s predpisi o urejanju trga dela.

(11)           Malo delo lahko opravljajo tudi upravičenci, ki so državljani držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter državljani tretjih držav v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.

Posredovanje malega dela

1. člen

(1)   Posredovanje malega dela po tem zakonu obsega strokovne, administrativne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da oseba pri delodajalcu na podlagi napotnice organizacije opravi malo delo.

(2)   Dejavnost posredovanja malega dela je nepridobitna.

(3)   Nepridobitna dejavnost po tem zakonu pomeni, da se z njo ne ustvarja dobička, temveč se vsi dohodki vračajo v dejavnost posredovanje malega dela.

Dovoljenje za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela

1. člen

(1)   Dejavnost posredovanja malega dela lahko opravljajo domače ali tuje pravne osebe zasebnega prava, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje ter pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela (v nadaljevanju: dovoljenje), ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo.

(2)   Če organizacija, ki pridobi dovoljenje, opravlja tudi drugo dejavnost, mora voditi ločeno računovodstvo za dejavnost posredovanja malega dela.

(3)   Dovoljenje podeli minister, pristojen za delo, na podlagi javnega razpisa in sicer za določen čas največ 5 let, pri čemer se lahko trajanje dovoljenja podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena, sklene pogodbo o posredovanju malega dela in sicer pod pogoji, določenimi v podzakonskem aktu iz…člena tega zakona in v pogodbi o posredovanju malega dela.

(4)   Organizacija mora za pridobitev dovoljenja izpolnjevati naslednje pogoje:

-          posredovanje malega dela bo opravljala kot nepridobitno dejavnost,

-          da izkazuje finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve,

-          da izpolnjuje pogoje glede kadrov, poslovnih prostorov in opreme, ter druge organizacijske pogoje, ki jih v podzakonskem aktu predpiše minister, pristojen za delo.

(5)   V vsaki statistični regiji mora dejavnost posredovanja malega dela opravljati najmanj ena organizacija.

(6)   Kadar se v okviru javnega razpisa ne zagotovi ustrezne regijske pokritosti z organizacijami, ki posredujejo malo delo, kot je določena v prejšnjem odstavku, lahko minister, pristojen za delo, začasno podeli dovoljenje tudi domači ali tuji pravni osebi zasebnega ali javnega prava, ki ni kandidirala na javnem razpisu in tako zagotovi dostop do storitev posredovanja malega dela v vseh statističnih regijah. Takšno dovoljenje, ki se ne podeli na javnem razpisu, je veljavno največ 1 leto.

        Javni razpis

1. člen

(1)    Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati:

-      navedbo, da se dovoljenje podeljuje v skladu s tem zakonom in predpisom iz … člena tega zakona,

-      storitve, ki so predmet javnega razpisa,

-      predvideni začetek izvajanja storitve posredovanja malega dela in čas za katerega se dovoljenje podeljuje,

-      navedbo števila dovoljenj, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno statistično regijo,

-      vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitve posredovanja malega dela,

-      rok za prijavo na javni razpis,

-      kriterije in merila za izbiro med ponudbami,

-      organ, ki bo odločil o podelitvi dovoljenja in organ, ki je pooblaščen za sklenitev pogodbe o posredovanju malega dela,

-      odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,

-      druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri organizacij in za izvajanje storitve posredovanja malega dela.

(2)   Ministrstvo, pristojno za delo, mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(3)   V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelati popolno vlogo.

Komisija

1. člen

(1)   Za pripravo javnega razpisa, pregled in presojo prispelih ponudb imenuje ministrstvo, pristojno za delo, najmanj tričlansko komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(2)   Vsaj en član komisije za koncesije mora biti zaposlen pri navedenem organu.

Pravice ponudnika

1. člen

(1)   Ponudnik lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do poteka razpisnega roka.

(2)   Ponudnik do poteka razpisnega roka nima pravice vpogleda v vloge drugih ponudnikov na istem razpisu.

(3)   Ponudnik lahko za isto lokacijo izvajanja storitve posredovanja malega dela vloži le eno ponudbo.

(4)   Ponudba, ki je prispela k organu, pristojnem za podelitev dovoljenja, po poteku razpisnega roka, je prepozna.

(5)   Do poteka razpisnega roka lahko ponudnik sodeluje v postopku le s tem, da na način, določen v razpisu in razpisni dokumentaciji, predloži ponudbo.

Pregled ponudb

1. člen

(1)   Komisija odpre prispele ponudbe v roku 30 dni po poteku roka za prijavo na javni razpis.

(2)   Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in ali je popolna glede na besedilo javnega razpisa.

(3)   Ponudbo, ki ni pravočasna, ali ni popolna, ali ni podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja določene vrste storitve, ali je ni podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje, s sklepom zavrže organ, pristojen za podelitev dovoljenja.

(4)   Komisija najkasneje v roku 60 dni po zaključku javnega razpisa opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter na tej podlagi pripravi predlog podelitve dovoljenj.

Odločba o podelitvi dovoljenja

1. člen

(1)   Minister, pristojen za delo, podeli dovoljenje najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom z odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(2)   Minister, pristojen za delo, zavrne neuspešne ponudbe  z odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(3)   V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so bili stranke v postopku izdaje odločbe.

(4)   V odločbi o podelitvi dovoljenja se določi rok po njeni vročitvi, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti pogodbo o posredovanju malega dela.

(5)   Ministrstvo, pristojno za delo, lahko rok iz prejšnjega odstavka, na zahtevo izbranega ponudnika, s posebno odločbo podaljša iz objektivnih razlogov, na katere ponudnik ni mogel vplivati.

(6)   Če izbrani ponudnik v podaljšanem roku iz prejšnjega odstavka ne predloži dokazil o izpolnjevanju vseh pogojev za izvajanje storitev, ministrstvo, pristojno za delo, z odločbo odvzame dovoljenje za posredovanje malega dela.

Veljavnost dovoljenja

1. člen

(1)   Dovoljenje preneha veljati:

-       po poteku časa, za katerega je bilo podeljeno,

-       s pisno odpovedjo organizacije,

-       z odvzemom dovoljenja s strani ministrstva, pristojnega za delo,

-       s prenehanjem organizacije, razen če ministrstvo, pristojno za delo, dovoljenje prenese na pravnega naslednika organizacije,

-       z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, uvedenega zoper organizacijo.

Odvzem dovoljenja

1. člen

(2)   Ministrstvo, pristojno za delo, lahko brez predhodnega obvestila odvzame dovoljenje za posredovanje malega dela, če ugotovi, da:

-       organizacija  opravlja dejavnost zunaj podeljenega dovoljenja ali v nasprotju s podanim dovoljenjem, ali je opravljal dejavnost pred izdajo dovoljenja,

-       je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal dejavnosti, ali če le-tega ni posredoval,

-       s svojim poslovanjem krši predpise,

-       v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.

(3)   Ministrstvo, pristojno za delo, pisno opozori organizacijo na razlog za odvzem dovoljenja, mu določi primeren rok za odpravo kršitev ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe o posredovanju malega dela, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema dovoljenja.

(4)   Če v določenem roku organizacija ne odpravi kršitev, ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe o posredovanju malega dela, ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame dovoljenje.

(5)   Zoper odločbo o odvzemu dovoljenja ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Pogodba o posredovanju malega dela

1. člen

(1)   Ministrstvo, pristojno za delo, z organizacijo, ki ji je bilo dovoljenje podeljeno v okviru javnega razpisa iz ….3. odstavka …..5. člena tega zakona, po pravnomočnosti odločbe o podelitvi dovoljenja, sklene pogodbo o posredovanju malega dela.

(2)   S pogodbo o posredovanju malega dela se določi razmerje med pogodbenima strankama, zlasti pa:

-       ,

-       začetek izvajanja dejavnosti posredovanja malega dela,

-       čas, za katerega se sklene pogodba o posredovanju malega dela,

-       višino priznanih stroškov v skladu z ….. odstavkom …... člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s ……. . odstavkom ……. člena tega zakona,

-       dolžnost in način poročanja,

-       obveznosti organizacije do uporabnikov,

-       pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja dejavnosti opravljanja malega dela,

-       način finančnega poslovanja organizacije, ki opravlja tudi drugo ali druge dejavnosti

-       način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani ministrstva, pristojnega za delo,

-       način spreminjanja pogodbe o posredovanju malega dela,

-       prenehanje veljavnosti pogodbe o posredovanju malega dela in njeno morebitno podaljšanje,

-       obveznosti pogodbenih strank ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe o posredovanju malega dela,

-       druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet pogodbe.

(3)   Pogodba o posredovanju malega dela se sklene za čas veljavnosti dovoljenja.

Ničnost pogodbe o posredovanju malega dela

1. člen

(1)   Pogodb o posredovanju malega dela, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.

(2)   Če je pogodba o posredovanju malega dela sklenjena z drugo osebo od tiste, kateri je bila z odločbo podeljeno dovoljenje, je pogodba nična. Enako velja tudi v primeru, da je pogodba o posredovanju malega dela sklenjena brez izdaje odločbe.

(3)   Pogodba o posredovanju malega dela je nična tudi v primeru, da je bila odločba pravnomočno odpravljena.

(4)   Ničnost iz drugega in tretjega odstavka tega člena po uradni dolžnosti ugotovi organ, pristojen za podelitev dovoljenja.

Veljavnost pogodbe o posredovanju malega dela

1. člen

(1)   Pogodba o posredovanju malega dela preneha veljati:

-          po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,

-          s pisno odpovedjo ene od pogodbenih strank,

-          s prenehanjem veljavnosti dovoljenja,

-          z odvzemom dovoljenja.

(2)   Organizacija mora o nameravanem prenehanju opravljanja dejavnosti posredovanja malega dela obvestiti ministrstvo, pristojno za delo, najmanj 4 mesece pred nameravanim prenehanjem opravljanja dejavnosti.

Prenos dovoljenja na pravnega naslednika

1. člen

(1)   V primeru prenehanja organizacije, lahko minister, pristojen za delo, prenese dovoljenje na pravnega naslednika organizacije s tem, da pravnemu nasledniku izda odločbo o prenosu dovoljenja na pravnega naslednika. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(2)   Dovoljenje se prenese pod enakimi pogoji, kot je bilo podeljeno pravnemu predhodniku in za preostali čas trajanja dovoljenja.

(3)   Nova organizacija sklene po vročitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena novo pogodbo o posredovanju malega dela.

1. člen

Minister, pristojen za delo, v podzakonskem aktu podrobneje uredi način podelitve dovoljenja in druga vprašanja pogodbenega razmerja z organizacijo, zlasti pa:

-          način podelitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti  in njegovo podrobnejšo vsebino;

-          vsebino in kriterije javnega razpisa,

-          pogoje ter omejitve za podaljšanje dovoljenja,

-          pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija in dokazila o njihovem izpolnjevanju,

-          način sklenitve pogodbe o posredovanju malega dela in njeno podrobnejšo vsebino,

-          višino priznanih stroškov za storitve, ki jih opravlja na podlagi dovoljenja in pogodbe o posredovanju malega dela,

-       način finančnega in drugega poročanja organizacije.

Register in evidenca organizacij za posredovanje malega dela

1. člen

(1)   Na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti za posredovanje malega dela, organizacija vpiše dejavnost pri registrskem sodišču oziroma če gre za fizično osebo pri agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

(2)   Organizacija lahko začne opravljati dejavnost posredovanja malega dela po pridobitvi dovoljenja za dejavnost in sklenitvi pogodbe o posredovanju malega dela in z vpisom pri registrskem sodišču oziroma pri AJPES.

(3)   Register organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja malega dela, se vodi pri AJPES  v Poslovnem registru Slovenije, skladno z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije.

1. člen

(1)   Ministrstvo, pristojno za delo, vodi evidenco organizacij, ki imajo veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela.

(2)   Evidenca obsega:

-       evidenčno oznako organizacije;

-       davčna številka organizacije,

-       zaporedno št. izdane odločbe o podelitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

-       firmo oziroma ime in sedež organizacije, statusno obliko in ime odgovorne osebe;

-       datum začetka izvajanja dejavnosti;

-       rok trajanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

(3)   Podatki, vpisani v evidenco so javni.

Napotnice

1. člen

(1)   Organizacije, ki posredujejo malo delo, izdajajo napotnice za malo delo.

(2)   Pred izdajo napotnice je organizacija, ki posreduje malo delo, dolžna preveriti, če upravičenec in delodajalec izpolnjujeta pogoje za opravljanje malega dela.

(3)   Napotnica za malo delo se izda in potrdi v treh izvodih, od katerih prejmeta delodajalec in upravičenec po en izvod, tretjega  prejme organizacija, ki preveri ali je napotnica pravilno izpolnjena, jo potrdi in podatke vnese v evidenco o malem delu.

(4)   Malo delo se lahko opravljala le na podlagi napotnice, potrjene s strani organizacije, ki jo pred pričetkom opravljanja malega dela s podpisom potrdita delodajalec in oseba, ki bo malo delo opravljala.

(5)   Ustrezno potrjena napotnica je podlaga za opravljanje malega dela in za plačilo opravljenega malega dela.

(6)   Po opravljenem delu delodajalec pisno obvesti organizacijo o številu dejansko opravljenih ur malega dela.

1. člen

(1)   Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

(2)   Organizacija lahko izda elektronsko napotnico tako, da jo elektronsko podpiše delavec pri organizaciji, pred pričetkom dela pa jo morata podpisati tudi delodajalec in oseba, ki bo malo delo opravljala. Dokler elektronska napotnica ni potrjena s strani vseh treh podpisnikov ni veljavna.

(3)   Osebi se na njegovo zahtevo izda napotnica tudi v pisni obliki.

(4)   Določbe, ki veljajo za napotnico v pisni obliki, smiselno veljajo tudi za elektronsko napotnico.

1. člen

(1)   Organizacija, ki posreduje malo delo, ne sme izdati napotnice za opravljanje malega dela pri delodajalcu, ki:

-          je bil s pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega, da je kršil določila tega zakona. Prepoved izdaje napotnice delodajalcu velja 2 leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

-       ki ima neporavnane obveznosti iz naslova malega dela,

-       je v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku,

-       ne izpolnjuje pogoja iz  …odstavka … člena tega zakona.

(2)   Organizacija, ki posreduje malo delo, ne sme izdati napotnice za opravljanje malega dela osebi, ki:

-          ni starejša od 15 let in ni upravičenec,

-          je že oz. bi z nadaljnjim opravljanjem malega dela presegla število dovoljenih ur v tednu oziroma v koledarskem letu;

-          je že oz. bi z nadaljnjim opravljanjem malega dela presegla dovoljeno višino plačila iz naslova opravljenega malega dela v koledarskem letu.

je bila s pravnomočno odločbo o prekršku spoznana za odgovorno, da je kršila določila tega zakona. Prepoved izdaje napotnice upravičencu velja 1 leto od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

1. člen

(1)   Obvezni podatki na izdani napotnici za malo delo so:

-          sedež, davčna številka in naziv ali ime organizacije z navedbo podružnice oziroma organizacijske enote, kjer se izdaja napotnica,

-          zaporedna številka napotnice,

-          naziv, sedež in davčna številka delodajalca,

-          ime, priimek, rojstni datum, številka osebnega dokumenta in davčna številka osebe, ki bo opravljala malo delo

-          status osebe, ki bo opravljala malo delo (dijak, študent, upokojenec, brezposelna oseba, neaktivna oseba)

-          vrsta dela, ki se bo opravljalo kot malo delo,

-          časovna veljavnost napotnice,

-          obdobje opravljanja malega dela,

-          podatke o predvidenem in o dejansko opravljenem malem delu (v urah),

-          urna postavka za opravljeno delo in skupen znesek plačila, 

-          rok plačila,

-          rok nakazila,

-          datum in kraj izdaje napotnice,

-          opozorilo delodajalcem, da je napotnica za malo delo podlaga za plačilo opravljenega malega dela ter navedba sankcij, v primeru neplačila opravljenega malega dela,

-          izjava delodajalca, da se malo delo ne bo opravljalo na sistemiziranem delovnem mestu, 

-          navodilo o hrambi treh izvodov napotnice za delo in obveznost delodajalca, da en izvod potrjene napotnice izroči osebi in en izvod vrne organizaciji –pred začetkom opravljanja malega dela .

(2)   Skupen znesek plačila in število dejansko opravljenih ur ne sme preseči predvidenega obsega na napotnici.

1. člen

Minister za delo predpiše obrazec napotnice za malo delo ter podrobnejši način izdaje napotnic v podzakonskem aktu.

Plačilo in obveznosti iz socialnih zavarovanj

1. člen

(1)   Delodajalec je na podlagi izpolnjene in potrjene napotnice dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno malo delo. Bruto prejemek osebe za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižji od 3,50 EUR in ne višji od 8,00 EUR.

(2)   Delodajalec od plačila iz prejšnjega odstavka tega člena obračuna in plača prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in odvede dajatev iz malega dela organizaciji.

(3)   Osebe, ki opravljajo malo delo, so zavezanci za plačilo prispevka za: 

-          pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 9,01 %,

-          zdravstveno zavarovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 5,96 %

-          dolgotrajno oskrbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini .....%.

(4)   Prispevke za socialno varnost iz prejšnjega odstavka za upravičence, obračunava in plačuje delodajalec iz bruto prejemka, zmanjšanega za prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter za dajatev iz malega dela, ki ju plača delodajalec v skladu z drugim odstavkom tega člena.

1. člen

(1)   Opravljene ure malega dela se štejejo v posameznikovo zavarovalno dobo za pridobitev pokojnine tako, da se preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Plačilo za opravljeno malo delo se ne všteva v izračun pokojninske osnove. Pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja so natančneje določene z zakonom, ki ureja invalidsko in pokojninsko zavarovanje.

(2)   Pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki pripadajo upravičencu, na podlagi plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje so določene z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varstvo.

1. člen

Delodajalec je dolžan zagotavljati zdravstvene preglede upravičencev, ki opravijo malo delo, v skladu z predpisi, ki urejajo preventivne zdravstvene preglede delavcev. Zdravniško spričevalo je veljavno 60 mesecev, če oseba opravlja malo delo, kjer ne preti posebna nevarnost za zdravje oziroma kjer ne obstajajo specifična tveganja pri delu.

Dajatev iz malega dela

1. člen

(1)   Delodajalec plačuje dajatev od malega dela organizaciji v višini 14,0 % od bruto plačila za opravljeno malo delo.

(2)   Organizacije, ki posredujejo malo delo, vodijo evidenco o prihodkih iz dajatve in sicer ločeno za:

-       sredstva iz dajatve malega dela dijakov in študentov

-       sredstva iz dajatve malega dela upokojencev.

-       sredstva iz dajatve malega dela brezposelnih in drugih neaktivnih oseb.

1. člen

(1)   Organizacije, ki posredujejo malo delo, 10 % dajatev iz malega dela namenjajo, kot sledi:

(2)   Preostala 4% dajatev iz malega dela se zbira ločeno po ciljnih skupinah in se namenja kot sledi:

1. člen

(1)   Priznani stroški organizaciji, ki posreduje malo delo, v višini …1,5%… dajatve določene v ….. odstavku ….. člena, vključujejo stroške, ki so neposreden pogoj za opravljanje koncesijske dejavnosti po obsegu in vrstah stroškov, in sicer:

-       stroški dela,

-       stroški materiala in storitev, ki ne smejo presegati 10 % glede na vse stroške iz dejavnosti

-       stroški amortizacije, ne smejo presegati 10 % glede na vse stroške iz dejavnosti. Stroški amortizacije morajo biti predhodno potrjeni s poslovnim načrtom organizacije.

(2)   Minister, pristojen za delo, predpiše v podzakonskem aktu način obračuna stroškov, ki se priznajo organizaciji, ki posreduje malo delo.

Evidenca o malem delu

1. člen

(1)   Evidenco o  malem delu vodi vsaka organizacija, ki posreduje malo delo, v enotnem informacijskem sistemu.

(2)   Centralno informatizirano evidenco o malem delu vodi Zavod RS za zaposlovanje, ki je odgovoren tudi za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema.

(3)   Centralna evidenca o malem delu je povezana z evidencami: CRP, DURS, CDS, ENOTNA EVIDENCA VPISA, ZRSZ, ZZZS, PRS…

1. člen

(1)   Podatke v evidenco o malem delu, vnašajo pooblaščeni delavci organizacij, ki posredujejo malo delo, takoj oziroma, če to ni mogoče najkasneje naslednji delovni dan po izdaji oziroma potrditvi napotnice.

(2)   Evidence o malem delu so z informacijskim sistemom neposredno povezane s centralno evidenco o malem delu in sicer tako, da se v centralno evidenco o malem delu tekoče stekajo informacije o opravljenih urah malega dela in prihodek iz naslova malega dela za posamezno osebo v koledarskem letu, ter ostali podatki iz …. člena tega zakona. 

1. člen

(1)   Evidenca o malem delu se vodi po osebi, na podlagi davčne številke, in vsebuje naslednje podatke:

-          ime in priimek,

-          datum rojstva,

-          spol, 

-          EMŠO, 

-          davčna številka, 

-          naslov prebivališča,

-          številko transakcijskega računa,

-          o prijavi in začetku vodenja v evidenci,

-          o prenehanju vodenja v evidenci, 

-          o razlogu prenehanja vodenja v evidenci,

-          o izobrazbi, dodatnem znanju in usposobljenosti, oz. poklicu

-          o statusu (dijak, študent, upokojenec, brezposelna oseba, druga neaktivna oseba)

-          opravljeno število ur malega dela (kumulativno po letih)

-          prejemek iz malega dela (kumulativno po letih)

-          ……

-          o vključitvi v dodatne aktivnosti organizacije, ki posreduje malo delo.

-          opis del in pridobljenih izkušenj ter neformalnih znanj v okviru opravljenega malega dela

(2)   V evidenci o malem delu se vodijo tudi podatki o delodajalcih, ki ne morejo koristiti možnosti malega dela, v skladu s ….odstavkom …. člena tega zakona.

1. člen

(1)   Neposredni vpogled v centralno evidenco o malem delu se zagotovi:

-          pooblaščenim osebam organizacij, ki posredujejo malo delo,

-          pooblaščenim osebam na ministrstvu, pristojnem za delo,

-          pooblaščenim osebam na Inšpektoratu RS za delo,

-          pooblaščenim osebam na Davčni upravi RS,

(2)   Podatki iz evidence o malem delu se smejo uporabljati samo za opravljanje nalog organizacij, ki posredujejo malo delo, ministrstva, pristojnega za delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Davčne uprave RS ter v statistične ali znanstvenoraziskovalne namene.

1. člen

(1)   Minister, pristojen za delo z Zavodom RS za zaposlovanje sklene pogodbo o vodenju centralne evidence o malem delu v kateri določi predvsem:

-          stroške za vodenje in vzdrževanje evidence,

-          način poročanja in posredovanja podatkov iz evidence za namene iz drugega odstavka ….25. člena tega zakona. 

(2)   V primeru, da sredstva iz dajatve, namenjene za vzdrževanje in vodenje centralne evidence o malem delu v tekočem koledarskem letu bistveno presegajo potrebe, se neporabljena sredstva, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, lahko namenijo za štipendije.

Rizični sklad

1. člen

(3)   Skupni rizični sklad za primer neplačila delodajalcev za opravljena mala dela vodi Sklad za razvoj kadrov in štipendije, ki je tudi odgovoren za izvajanje postopkov pri koriščenju sredstev sklada.

(4)   Sredstva rizičnega sklada se smejo uporabiti za plačilo malega dela ter sodne takse.

(5)   Organizacija, ki posreduje malo delo, mora začeti postopek izterjave dolžnika najkasneje z dnem plačila za malo delo iz rizičnega sklada. Za izplačana sredstva iz rizičnega sklada organizacija, ki posreduje malo delo, uveljavlja terjatve proti dolžniku po splošnih pravilih civilnega prava.

(6)   Organizacija, ki posreduje malo delo, mora sredstva iz poplačane terjatve vrniti nazaj v rizični sklad.

(7)   Ko se sredstva rizičnega sklada za tekoče leto izčrpajo, se nadaljnja plačila izplačujejo v naslednjem letu.

(8)   V primeru, da sredstva v rizičnem skladu v tekočem koledarskem letu bistveno presegajo potrebe rizičnega sklada, se neporabljena sredstva, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za delo, lahko namenijo za štipendije.

(9)   Način koriščenja sredstev sklada, predvsem merila upravičenosti, vrstnega reda izplačil, roke ter pravila evidentiranja poslovnih dogodkov v zvezi s terjatvami, predpiše minister, pristojen za delo v podzakonskem aktu.

Poročanje

1. člen

(1)   Organizacija, ki ima dovoljenje za posredovanje malega dela mora ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o obsegu svojega poslovanja in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na upravičenost do dovoljenja za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela.

(2)   Inštitucije, ki upravljajo s sredstvi iz dajatve, morajo ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o namenski porabi sredstev iz dajatve.

(3)   Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom določi način finančnega in drugega poročanja ter roke poročanja organizacij in inštitucij, ki upravljajo s sredstvi iz dajatve.

Spremljanje izvajanja

1. člen

(1)   Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno komisijo za spremljanje izvajanja malega dela.

(2)   Strokovno komisijo sestavlja pet članov, in sicer predsednik, namestnik predsednika in trije člani.

(3)   Člani strokovne komisije so zaposleni na ministrstvu, pristojnem za delo, ter imajo vsaj 2 leti delovnih izkušenj s področja zaposlovanja ali delovnih razmerij.

(4)   Predsednik komisije lahko k sodelovanju na posamezni seji povabi tudi druge strokovnjake ali predstavnike interesnih skupin.

(5)   Strokovna komisija veljavno odloča, če so na seji prisotni najmanj trije člani.

1. člen

(1)   Strokovna komisija opravlja naslednje naloge:

-       pregleduje in potrjuje letna poročila organizacij, ki posredujejo malo delo,

-       potrjuje poslovne načrtov organizacij, ki posredujejo malo delo,

-       spremlja delo organizacij, ki posredujejo malo delo in način odvajanja dajatve,

-       spremlja porabo sredstev iz dajatve glede na namene, določene v zakonu,

-       spremlja statistiko o opravljenem malem delu,

-       predlaga uvedbo izrednega nadzora in/ali odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti,

-       predlaga uvedbo nazora nad porabo sredstev iz dajatve,

-       predlaga spremembe predpisov s področja ureditve malega dela.

(2)   Strokovna komisija sprejme Poslovnik, v katerem podrobneje opredeli način dela in odločanja.

Nadzor

1. člen

(1)   Kršitve določb tega zakona ugotavlja Inšpektorat RS za delo in drugi nadzorni organi v skladu s svojimi pristojnostmi.

(2)   Nadzor nad delom organizacij, ki posredujejo malo delo, izvaja tudi Služba za kontrole in nadzor ministrstva, pristojnega za delo, v skladu z določbami o nadzoru v  zakonu, ki ureja trg dela.

(3)   Nadzor nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost po tem zakonu izvaja Davčna uprava Republike Slovenije..

Kazenske določbe

1. člen

(1)   Z globo 15.000 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, če omogoči opravljanje malega dela upravičenca brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba (4. odstavek 20. člena).

(2)   Ne glede na prejšnji odstavek se z globo 7.500 EUR sankcionira nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, če omogoči opravljanje malega dela upravičenca brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba. (4. odstavek 20. člena).

(3)   Z globo 3.000 EUR se za prekršek iz prvega in drugega odstavka sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma nevladne organizacije.

(4)   Z globo 5.000 EUR se za prekršek sankcionira samostojni podjetnik – posameznik, če omogoči opravljanje malega dela upravičenca brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba. (4. odstavek 20. člena).

(5)   Z globo 1.000 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka sankcionira tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika-posameznika.

(6)   Z globo 500 EUR se za prekršek sankcionira tudi:

-          upravičenec ki dela brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela (4. odstavek 20. člena).

-          oseba, ki dela na podlagi napotnice upravičenca.

-          upravičenec, ki omogoči, da napotnico za opravljanje malega dela uporabi za delo druga oseba.

(7)   Poleg globe se za prekršek po tem zakonu pravni osebi nevladni organizaciji  ali samostojnemu podjetniku – posamezniku, izreče tudi sankcija prepovedi koriščenja možnosti malega dela v trajanju 2 let.

(8)   Poleg globe se za prekršek po tem zakonu osebi izreče tudi sankcija prepovedi opravljanja malega dela v trajanju 1 leto.

(9)   Prekrškovni organi imajo pri ugotavljanju kršitev določb tega zakona pravico zahtevati od pravne osebe, nevladne organizacije in posameznika vse listine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitve določb tega zakona.

(10)           Odločbo o prekršku izda Inšpektorat Republike Slovenije za delo in jo, po pravnomočnosti, vpiše v evidenco.

Prehodne in končne določbe

1. člen

Z uveljavitvijo tega zakona se razveljavi 12b člen ZPDZC (malo delo) + kazenske določbe za študentsko delo.

Preneha veljati: Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ).

Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) – ali so potrebne spremembe v delu ki opredeljujejo koncesijsko dajatev iz študentskega dela?

1. člen

Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz ……… člena zakona v …šestih… mesecih po uveljavitvi tega zakona.

1. člen

Do dne, ko stopi v uporabo ta zakon, študentski servisi opravljajo dejavnost posredovanja del dijakom in študentov v skladu z določbami ZZZPB.

1. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1.1.2011.